Mesto, kjer ljudje živijo v luknjah. Če širijo bivališče, lahko najdejo drage kamne

Coober Pedy je majhno mesto v Južni Avstraliji, kjer živi nekaj manj kot 1.500 prebivalcev. Temperatura poleti redno preseže štirideset stopinj.

Mesto leži sredi puščave, zato temperature tam redno presegajo 40 stopinj Celzija. Vendar pa več kot polovica prebivalstva nima klimatskih naprav.

Živijo namreč v bivališčih, izkopanih pod zemljo, in temperatura v njih je vse leto približno 23 stopinj.

Mesto je začelo nastajati po letu 1915, za njegov nastanek pa so "krivi" opali.

Tistega leta je namreč štirinajstletni Willie Hutchison, ki je s skupino iskal zlato in naletel na koščke opalov, raztresene po tleh.

Novica je pritegnila iskalce in ti so začeli prihajati in tudi sami iskati dragocene, barvno prelivajoče se kamne.

Danes na svetovni trg več kot sedemdeset odstotkov opalov dragocene kakovosti prihaja iz te regije.

Zakaj so šli pod zemljo?

Prvi naseljenci so gradili hiše na površju, tako kot povsod drugje. A to ni dolgo trajalo.

Visoke dnevne in pogosto nizke nočne temperature so rudarji preživeli tako, da so se zadrževali v starih, opuščenih jaških. Sčasoma pa so te jaške začeli širiti in urejati, saj je izkazalo, da je bivanje pod zemeljskim površjem udobnejše kot na njem.

Kamnine in prst počasi namreč absorbirajo in oddajajo toploto. Na globini nekaj metrov dnevne temperaturne spremembe niso več opazne.

Zato hiša tako poleti kot pozimi vzdržuje konstantno temperaturo.

Poleg tega je kamen na tem območju mehak in ga je enostavno kopati, ter dovolj močan, da strop stoji samostojno, brez opore.

Zemljanke niso utesnjene. Imajo tudi do tri ali štiri spalnice, večina popolnoma opremljeno kuhinjo, nekatere pa imajo tudi bazen. Del bivališč je namenjen turistom.

Zrak dovajajo skozi prezračevalne cevi, speljane skozi strop, iz hriba pa štrlijo dimniki, kar je ena od znamenitosti, po katerih je mesto znano.

Včasih pri kopanju ali širitvi naletijo na opale

Če bivališče postane premajhno, ga je mogoče preprosto razširiti z nadaljnjim kopanjem. Pri tem stanovalci včasih naletijo tudi na opale.

Neka ženska, ki v podzemnem mestu živi od leta 1961, je med kopanjem svoje hiše našla opal, vreden deset tisoč dolarjev, piše portal nova.rs.

Pod površjem pa niso samo bivališča, tam so zgrajene tudi tri cerkve (ena od njih je srbska pravoslavna cerkev), pa tudi hotel, knjigarna, galerija, bar in biljardnica.

Mesto je služilo tudi kot kulisa za filme. Tako so tukaj posneli dele filmov Mad Max, Priscilla in Pitch Black.

Mesto ima na površju tudi igrišče za golf. A ker je vsenaokrog puščava, je igrišče brez trave, igralci pa imajo vsak svoj kos umetne trave, ki služi kot podlaga za udarce.

Je živeti na ta način zdravo?

Niso vsi prepričani, da je to dober način življenja.

Will Hunt, avtor knjige o podzemnih prostorih, je izjavil, da človeško telo ni zasnovano za življenje pod zemljo in da tja ne spadamo.

Prebivalci se s tem na splošno ne strinjajo. Ženska, ki je opale našla med kopanjem hiše, je dejala, da ne bo nikoli odšla, piše portal N1 BiH.

Ime mesta, ki je približno osem ur vožnje oddaljeno od Adelaide, glavnega mesta Južne Avstralije, izvira iz jezika staroselcev, ki živijo na tem območju.

Zapisano je v angleški transkripciji izraza "kupa piti", ki ga običajno prevajajo kot "beli mož v luknji", kar je bil dobesedni opis tega, kar so rudarji v očeh domačinov počeli ves dan.